18 september, 2007

Ko je najmanj časa, je čas za pobeg

Včasih se sprašujem kako bi bilo, če bi poslušal mojega profesorja za glasbo in nadaljeval z igranjem saxofona še v srednji šoli in mogoče še naprej? Verjetno bi mi bilo lažje pisati aranžmaje, ki so v moji glavi in jih težko spravim na plano, verjetno pa bi bil bolj hladen do glasbe? Kdo ve. Vem samo to, da sem pred kratkim odklonil priložnost, da začnem poučevati na moji srednji šoli (SŠOF) in to zaradi mojega hobija, glasbe, ki ji posvečam v zadnjih šestih letih neverjetno veliko časa. Xplozion (še zmeraj se nisem navadil na to ime) ima vedno večje ambicijie. Ker imamo premalo vaj, bomo imeli kmalu intenzivne vaje v Trenti.