Novi začetki

Končno sva pospravila atelje. Nina je pospravila svojo mizo po skoraj letu dni, ko sem ji pod oknom uredil kotiček za njeno mini delavnico. Sicer se oba od konca avgusta sprašujeva kako bova sploh našla čas za delo v najinem ateljeju. Nina je po letu dni šla nazaj v službo in njen neroden urnik (nedelje od 18-21h, ponedeljek - četrtek od 11.30-21.00) nas je vse spravil s tira. Z Erikom sva dvakrat na teden v Slovenj Gradcu, kjer ga čuva babi Zorka, moja mama. Julija je stara že skoraj štiri leta in Erik jo obožuje, zato so trenutno potovanja iz Ljubljane na Koroško dobrodošle. Je pa res, da je 480 km na teden kar veliko. Do konca leta bom še v službi v Koroški galeriji, potem pa bom verjetno nehal s to polovično službo, čeprav to pomeni, da bom moral samo zato, da pokrijem stroške državnih prispevkov za pokojnino zaslužiti najmanj 66.000 sit mesečno, brez redne plače, seveda. Vse ima svoje dobre in slabe plati. Stanovanje imamo zopet mokro. S stropa nam toči in danes sem bil končno na podstrešju na katerega lahko prideš, če je zgornja soseda doma, ker moreš skozi njeno stanovanje. Kakšno podstrešje! Noro! Sicer pa toči skozi okno in tramovi ob oknu so že skoraj strohneli. Zaenkrat bodo zamenjali samo okno. Prenova strehe in fasade cele hiše bi trajala predvidoma dve leti!?

Komentarji

Priljubljene objave