Končno! Čez vikend sem bil na svoji stari lokaciji na Koroškem, kjer svoji sestri in staršem zasedam kar nekaj uporabnega prostora s svojimi arhivi risb, slik in podobne krame svoje "neuporabne umetnosti". In kar ne morem verjet. Končno sem se lotil čistke. Proč sem zmetal veliko večino svojih risb iz študijskega obdobja, še prej pa sem jih pofotkal. Kakšnih 500 kosov je šlo proč. To mi odgovarja. Reprodukcija mi zadošča. To je tematika za kakšnega psihologa, zakaj se slikarji težko ločimo od svojih starih del? Mogoče tudi zato, ker so že vsi okoli tebe naučeni, da je potrebno muzejsko mistificirati vse kar je bilo v preteklosti že narejenega, da je potrebno vse prihraniti za primer retrospektive, zanamcev? Ah, banalnost. V dobi medijev meni osebno res zadošča digitalni snep in spletna stran. Prav lep pregleden sajt bi lahko nastal, namesto, da bi se mazal z ogljem in prahom in porabil nevemkoliko časa za postavitve, sploh pa je moreče gledati stare zavite risbe, ki jih je toliko, da se še hodit ne more iz hodnika v sobo. A je sploh potrebno delati arhive, a je potrebno pisati bloge, dnevnike, skranjevati spomine? Ja, verjetno bi se brez njih počutili prazni in neizpopolnjeni. Ko sem tako brskal po risbah lahko rečem, da je bilo zelo malo lepih spominov na tisto obdobje na ALU, v glavnem so slabi spomini, tako da se počutim prav lepo danes, ko sem se znebil te nesnage. A se znebim še digitalnega zapisa?
Končno! Čez vikend sem bil na svoji stari lokaciji na Koroškem, kjer svoji sestri in staršem zasedam kar nekaj uporabnega prostora s svojimi arhivi risb, slik in podobne krame svoje "neuporabne umetnosti". In kar ne morem verjet. Končno sem se lotil čistke. Proč sem zmetal veliko večino svojih risb iz študijskega obdobja, še prej pa sem jih pofotkal. Kakšnih 500 kosov je šlo proč. To mi odgovarja. Reprodukcija mi zadošča. To je tematika za kakšnega psihologa, zakaj se slikarji težko ločimo od svojih starih del? Mogoče tudi zato, ker so že vsi okoli tebe naučeni, da je potrebno muzejsko mistificirati vse kar je bilo v preteklosti že narejenega, da je potrebno vse prihraniti za primer retrospektive, zanamcev? Ah, banalnost. V dobi medijev meni osebno res zadošča digitalni snep in spletna stran. Prav lep pregleden sajt bi lahko nastal, namesto, da bi se mazal z ogljem in prahom in porabil nevemkoliko časa za postavitve, sploh pa je moreče gledati stare zavite risbe, ki jih je toliko, da se še hodit ne more iz hodnika v sobo. A je sploh potrebno delati arhive, a je potrebno pisati bloge, dnevnike, skranjevati spomine? Ja, verjetno bi se brez njih počutili prazni in neizpopolnjeni. Ko sem tako brskal po risbah lahko rečem, da je bilo zelo malo lepih spominov na tisto obdobje na ALU, v glavnem so slabi spomini, tako da se počutim prav lepo danes, ko sem se znebil te nesnage. A se znebim še digitalnega zapisa?
Komentarji