Yahoo Kangoo
Nekoč so bila mesta majhna. Ker so imela obzidje, se tudi niso mogla širiti. Poleg obzidja je mesto varoval še obrambni jarek na zunanji strani obzidja. Mestna vrata so vsak večer zapirali in zjutraj spet odpirali, da v mesto ne bi prišli tatovi in razbojniki. In točno tako je tudi zdaj. Imamo dvižni stebriček, ki nam pusti v našo hišo od 7-9.30 zjutraj, da nas brani nesnage in podležov z jeklenimi konjički. Sedež mestne uprave je bil v mestni hiši. Upravo je sprva vodil mestni sodnik, pozneje pa župan. Če bi si želeli, da bi naš ljubljanski župan imel malo več posluha za prebivalce starega mestnega jedra, bi tudi mi morali nemesto župana imeti kakšnega sodnika, kot so to imeli včasih. Tomaž Brejc je rekel pred leti, da je tisto kar je blizu daleč in tisto kar je daleč blizu. Vsekakor smo sosedje našemu županu zelo daleč, ker smo mu preblizu.
Že nekaj mesecev smo veseli, da imamo našega novega Kangooja, ki ga hvaležno parkiramo v garaži od Ninine tete Lili. Je zelo prostoren, malo pije, malo izpiha ima, najboljše za nas. Pa tudi to, da je bele barve me zelo veseli. Sem se prav navadil, sploh pa je priročna bela barva, saj imamo včasih jutranjo dostavo do svoje več kot pol kilometra oddaljeno stanovanje in beli Kangoo zgleda kot še eno od dostavnih vozil. Long may you run!
Komentarji