Pizza mi je obležala v želodcu, zato sedaj sedim tukaj, brezvoljen, s šalico kamiličnega čaja. Komaj en učbenik je narejen od treh, ki jih morem končati do konca meseca ali še bolje prej, da bodo do konca leta stiskani in mi je kar slabo ob misli kako počasi mi gre delo od rok. Danes, ko sem peljal Viktorjeve slike k Žigi (Janezu), ki je v skupnem slikarskem projektu praktično preslikal moj začetek in Arjanovo nadaljevanje, so me navdali zanimivimi občutki. Po eni strani delamo skupno postavitev in monokromne stvari bodo zelo dobro delovale v Viktorjevi izpraznjeni sobi, jaz pa sem zopet postavljen v pozicijo konceptualnega umetnika, ki vodi projekt skupnih slik, ki bodo samo še podpisane s strani Žigovih (ok, Janezovih) sorodnikov in morem rečt, da me je tudi malce zaskrbela ta moja demokratična ideja, da ima vsak proste roke. Nisem bil ravno dobre volje, ko sem pomislil, da tretji avtor s svojim radikalnim posegom (glej sliko) zakriva podobe od prej, a če ne gledam z očmi in malce pomislim, sem čisto pomirjen s konceptom in Viktorjevim posegom. Stvar je samo v tem, da sem jaz zdaj v vlogi, ko morem vse podobe razkriti v pisni obliki ali fotografskem dokumentu. Tudi za razstavo "Moje pervo delo" v Slovenj Gradcu, sem jim ponudil dober projekt in tudi po ogledu slik vztrajajo, da pridem tja in na steno naredim stensko risbo, jaz pa imam tako malo časa (no, vsekakor ji bom predlagal, da vzamejo velika, že narejena platna). Danes imamo koncert z Xplozion, z vsem repertoarjem, ki smo ga naredili v enem letu. Kar težka preizkušnja, če pomislim, da smo ta teden prvič šli skoz vse pesmi in pri nekaterih celo dodali nova besedila. Z Erikom sva bila danes v Tivoliju in seveda sva prišla domov čisto blatna. Dobil sem mesec dni ateljeja v Berlinu. Drugo leto bo sploh v znamenju Nemčije, kjer bom imel več razstav. S PJ gremo na La'Tour (mi je všeč, da sem jim uturil ta izraz, upam, da je tudi njim?) v Argentino in Brazilijo, z Nino pa kot ptički pričakujeva otroka v mesecu maju.
Pizza mi je obležala v želodcu, zato sedaj sedim tukaj, brezvoljen, s šalico kamiličnega čaja. Komaj en učbenik je narejen od treh, ki jih morem končati do konca meseca ali še bolje prej, da bodo do konca leta stiskani in mi je kar slabo ob misli kako počasi mi gre delo od rok. Danes, ko sem peljal Viktorjeve slike k Žigi (Janezu), ki je v skupnem slikarskem projektu praktično preslikal moj začetek in Arjanovo nadaljevanje, so me navdali zanimivimi občutki. Po eni strani delamo skupno postavitev in monokromne stvari bodo zelo dobro delovale v Viktorjevi izpraznjeni sobi, jaz pa sem zopet postavljen v pozicijo konceptualnega umetnika, ki vodi projekt skupnih slik, ki bodo samo še podpisane s strani Žigovih (ok, Janezovih) sorodnikov in morem rečt, da me je tudi malce zaskrbela ta moja demokratična ideja, da ima vsak proste roke. Nisem bil ravno dobre volje, ko sem pomislil, da tretji avtor s svojim radikalnim posegom (glej sliko) zakriva podobe od prej, a če ne gledam z očmi in malce pomislim, sem čisto pomirjen s konceptom in Viktorjevim posegom. Stvar je samo v tem, da sem jaz zdaj v vlogi, ko morem vse podobe razkriti v pisni obliki ali fotografskem dokumentu. Tudi za razstavo "Moje pervo delo" v Slovenj Gradcu, sem jim ponudil dober projekt in tudi po ogledu slik vztrajajo, da pridem tja in na steno naredim stensko risbo, jaz pa imam tako malo časa (no, vsekakor ji bom predlagal, da vzamejo velika, že narejena platna). Danes imamo koncert z Xplozion, z vsem repertoarjem, ki smo ga naredili v enem letu. Kar težka preizkušnja, če pomislim, da smo ta teden prvič šli skoz vse pesmi in pri nekaterih celo dodali nova besedila. Z Erikom sva bila danes v Tivoliju in seveda sva prišla domov čisto blatna. Dobil sem mesec dni ateljeja v Berlinu. Drugo leto bo sploh v znamenju Nemčije, kjer bom imel več razstav. S PJ gremo na La'Tour (mi je všeč, da sem jim uturil ta izraz, upam, da je tudi njim?) v Argentino in Brazilijo, z Nino pa kot ptički pričakujeva otroka v mesecu maju.
Komentarji
Srecno danes na koncertu!
Lea!