Brazilija in domače parade

Pozna se, da se je (istočasno kot jaz) naš predsednik Türk mudil v Braziliji, saj se je dan po moji vrnitvi pojavila brazilksa zastava (Ordem e progresso) na fasadi Bachus hiše na Kongresnem trgu v Ljubljani. Ko vidim to zastavo bi se takoj vrnil še za kakšen teden v Rio na Ipanemo, na hladno kokosovo mleko. Doma je skoraj vse v znamenju predporodne ihte in pospravljanja in če pomislim, da dobimo novo življenje v naš dom mi še vedno ni čisto jasno, da se to res dogaja, a takšno je življenje. Pravzaprav zelo hitro mineva. Miško (eden od dveh mačkov) je s svojim kamnom in endemom v mehurju prispeval k dramatičnosti moje odsotnosti pred tedni, pred kratkim pa smo zvedeli, da bo proces zdravljenja tega zapleta (pri katerem so mu povečali sečevod in predpisali posebno dieto) dolgotrajen tudi zaradi zelo redke paličaste bakterije v njegovem seču. Mimogrede, osebno mislim, da bo naš novorejenček manj stvari potreboval kot naš mačkon. Tale Miško nas je samo ta mesec stal toliko kot sem jaz zaslužil, tako malo za predstavo. Torej vsekakor ne pričakujemo drugega otroka ampak imamo doma itak še dva iz ceste, posvojena. Jutri imam rojstni dan in ga nerad praznujem, samo tako da boste vedeli zakaj sem ponavadi tako zadržan glede teh "osebnih proslav". Morda zato, ker sem preveč zares vzel vse te socialistične procese komemoracij in drugih proslav in vzdigovanj mnogih človeških oseb na pomembna mesta. Sem pač bolj skromne sorte. Vzroki za osebna praznovanja tičijo čisto nekje drugje. Morda že drug teden prijoka na svet Karin, tako ji bomo dali ime. Vse kaže na to, da raje praznujem druga rojstva. Samo da bo vse ok. Držite pesti!

Komentarji

Priljubljene objave