Miha Štrukelj

Sašo Vrabič, Missing Links, 2004, acrylic, private collection

Miha Štrukelj, Four/4, 2007, marker on tracing paper, private collection

Danes sem obiskal meni najbljižjo galerijo (ki je v sosednji hiši) kjer razstavlja Miha Štrukelj. Na razstavi je ustvaril stensko risbo, v drugi sobi pa so predstavljena dela iz Henkel Award, ki jo je dobil lansko leto. Razmišljal sem o naši generaciji, sploh o našem ateljeju, kjer smo bili skupaj Miha, Žiga (Kariž) in jaz. Neverjetno kako se v nekaterih principih v sliki in risbi srečujemo konceptualno, ne da bi sploh delali skupaj že več let. Če smo nekako vsi risali s flomastrom in kasneje tudi po stenah in uporabljali fotografsko osnovo, ki je izhajala iz medijske podobe, sem se danes spomnil tudi na serijo slik, ki je meni osebno zelo pri srcu, a sem jo razstavil samo enkrat iz leta 2004, ki sem jih poimenoval "Missing links" in kjer sem puščal prazne prostore določenih elementov v ruralni koroški pokrajini. Miha to trenutno počne isto v urbanem prostoru, kjer občasno pušča bele prostore, ki označujejo ljudi v mestu. Pri veliki risbi, ki jo je ustvaril, pa sem razmišljal kako se pravzaprav trudimo kopirati neko realnost, drugo realnost in kako se vsaj pri tej postavitvi vidi, da je nedokončnost in nekakšna natančna površnost tisto kar čista stena galerije pravzaprav potrebuje. Tako, kot bi v kaotičnem prostoru, naravi, postavil nekakšno dovršeno minimalistično stvar. Stvari se neverjetno dopolnjujejo.

Miha Štrukelj, wall drawing, tape, paper, Mestna galerija, 2009. (sorry, nisem zabeležil naslova)