Nemška turneja 2012

Jutro je in s PJ (Perpetuum Jazzile) se peljemo na avtobusu iz Hamburga proti Wetzlarju, kjer bomo nocoj zaključili prvi del naše nemške turneje. Strniti vsa dobra občutja zadnjih desetih dni v besedi je morda, vsaj z moje strani, težko. Lahko bi rekel, da je bilo vse v najboljšem redu, čeprav sami med seboj vemo, da ni bilo vedno vse popolno in da je ta najdaljši del te turneje test za še daljša potovanja in strnjene koncerte. Sicer pa je odziv občinstva presenetljiv. Skoraj polne dvorane, ki mimogrede niso bile majhne, so gostile enega izmed najbolj hvaležnih publik, kar smo jih doživeli s PJ. Za vsako dvorano in zvok v njej bi Miha in Dare imela veliko za povedati, sploh pa ... velik poklon tehnični ekipi, ki praktično ni zatisnila očesa med premikanji iz mesta do mesta. Resnični napor in odlično opravljeno delo, bravo fantje!

To, da nas natakarica v Dresdenu spozna pri zajtrku, do ljudi, ki nas na bencinski postaji ustavljajo, češ kako dobri smo bili na koncertu v Berlinu, kjer so bili, do prodajalcev, ki spoznata dva od nas v trgovini je tudi poseben poklon in dokaz, da smo odlično spromovirani po Nemčiji. Seveda imajo promotorji še večje načrte, a že to kar se nam zdaj dogaja je odlično. Naš tour manager Andreas / Andy, nas je par peljal tudi na koncert po našem koncertu v Tempodromu v Berlinu (Steve Miller Band), da ne omenjam velike Nuttelle za punce. Ja, res. Razvajanje ...

Po včerajšnjem večeru vem, zakaj so The Beatles uspeli v Hamburgu. Resnično topla publika, ki nas je za vsak naš korak nagradila z velikim aplavzom. Nočem zapostaviti tudi drugih mest in enkratnega občinstva, a v tako zgoščenem času, ti vtisi zadnjega koncerta ostanejo za zajtrk naslednjega dne, če me razumete. Ja, ta duševni zajtrk so zelo podkrepili odlični samopostrežni bifeji v vsakem od hotelu ter v dvoranah, kjer so nas gostili naši promotorji, tako da vsekakor nismo ostjali lačni.

V program smo že pred prvim koncertom vnesli nekaj novitet pri t.i. Beatbox impro točki. Iniciativa, ki je prišla od posameznikov iz skupine, se mi je zdela zelo posrečena in zdaj točka resnično izgleda kot delo skupine ter hkrati ostaja odprta eksperimentalna cona, kjer je vse dovoljeno, pevci pa vnašajo elemente, ki so ustvarjalni, kjer se počutijo doma in kjer lahko počnejo zabavne reči, to kar si želijo, to kar a cappella v bistvu je - zabava. Res sem ponosen, da se to dogaja, da moj včasih kar osamljen solo ni več samo otok sredi jezera, temveč da je celotna dvorana in vsi v njej udeležena v skupni igri. To smo si v bistvu vsi želeli. Vanja odlično vodi to impro ligo, največ dela pa ima verjetno Blaž, ki more instinktivno dodajati bas za vsak nov vskok, ki sledi.

Pjeder nas navaja na tako samostojno delo, da včasih deluje že kot da hoče odditi, da nas dejansko osvobaja, da nas prepušča glasbi sami. Na odru je bil samo v nekaj momentih, morda pri treh pesmih, vsekakor pa komaj čakam nove pesmi, ki jih pripravlja za nas. Imam občutek, da bo nov album, kadarkoli bo že čas zanj, poln avtorskih del, sploh pa mislim, da Peder želi ustvajati in se ne ukvarjati samo z logistiko zasedbe, kar trenutno počne. Se že zelo veselim novitet in avtorkih skladb. Tudi sam pišem aranžma lastne skladbe, ponavadi najraje na avtobusu na PJ potovanjih. Očitno je takrat najboljši fokus. To, da sam delam aranžma svoje pesmi, ki jo bo morda izvajal PJ je res privilegij. Bomo videli čez čas kako in kaj se bo dogajalo z repertoarjem, sem pa prepričan, da ostajamo v širokem spektru žanrov za širše občinstvo in raznovrstne okuse. Zelo sem hvaležen za vse.