AddThis

Bookmark and Share

13 maj, 2013

Erik na svoji zadnji tekmi v nogometu iz proti napada doseže gol. Erik se je letos pozimi navdušil nad nogometom in ga začel vaditi v svoji šoli. Trenutno njegov najljubši šport.






11 marec, 2013

Amerika Virginia - NYC



Koncert v Bristolu(5.3.) je bil pravo doživetje, vsaj zame. Staro mesto, kjer naj bi se rodil Country music nas je gostil v lepi dvorani s preloma prejšnjega stoletja. Mesto samo je tudi na meji med Nashvillom, ki je bolj belski in Virginio, ki je bolj afriško-ameriška. Južnjaški naglas je nalezljiv ;). Fitnes z Blažem in Kristjanom naslednje jutru je bil kar naporen, a čakala nas je dolga pot do prestolnice. Malo je snežilo, a za domačine je to bila t.i. snežna nevihta! Med potjo smo se ustavili v dobri gostilni v country stilu nekje v Virginiji. Zvečer smo prišli v Washington in naslednji dan (7.3) imeli uspešen koncert v Lisner Auditoriumu sredi sredi kampusa. Isti dan smo obiskali slovensko veleposlaništvo, nekaj pa nas je šlo še na kosilo v The Palm (fish on corn + NY cheese cake!). Washington je naslednji dan ponudil ogled Lincoln monumenta, WWII, Vietnam monumenta, bele hiše (na ta dan so jo ravno zaprli za javni ogled), preostanek proetega časa pa sem po hot dogu, ki sem ga kupil na stojnici zunaj, preživel v Corcoran Gallery /http://www.corcoran.org/home, ki ponuja super razstavo o subkulturi 80'h. Po ogledu stare in sodobne zbirke, sem po naklučju naletel na dva beatboxerja, ki sta se pripravljala na performance v sklopu razstave. Eden izmed njiju me je po tem, ko sem pač stal tam in ju poslušal, postavil središče sobe s kupolo, češ, da naj poskusim kako dobra akustika je. Po tem, ko sem sam sproduciral nekaj ritmov, sem jih čisto presenetil. Po skupnem jam-u sem ugotovil, da se en izmed njiju Shodekeh http://www.micism.com/our-artists/shodekeh.php profesionalno ukvarja z beatboxom. Res lep zaključek sončnega dne. Emporia je bila naslednja postaja, majhno mesto v Virginiji, kjer nas je na cesti spoznala profesorica zgodovine, ki tam živi. Zelo pristno doživetje Amerike! Rajesh, s katerim smo se spoznali že pred leti v Sloveniji nam je posodil svojega Mustanga, da smo naredili par krogov z njim, koncert pa je bil v simpatični osvnovni šoli. Malce starejša publika, kot smo jo vajeni nas je lepo sprejela, sicer ne ravno v rock'n'roll vzdušju, a lepo je videti navdušenje ljudi, ki nas sliši prvič. Wilmington, ki je sledil naslednji dan, nas je gostil v prekrasni stari operi. Občinstvo, ki nas je prvič slišalo je bilo zelo odzivno, koncert pa je v prvih vrstah gostil kar obsežno skupino naših "uradnih" ameriških fanatikov, ki so pomagati "zakuriti" vzdušje. Savna, fitnes, bazen pred spanjem, mmm ...

Sedaj smo na znameniti New Jersey Turnpike opevanih v mnogih pesmih folk avtorjev predvsem iz konca 60-ih kot sta Simon & Garfunkel, James Taylor, idr. Pol ure stran smo od New Jerseya, kjer si bomo danes vzeli prost dan za obisk Mannhattana. Verjetno čas za umetnost in še kaj. O, nov WTC že zelo raste, pred dvemi leti je biila še luknja. Lep razgled na mesto iz New Jersyja. Ata, vsenajboljše!

05 marec, 2013

Ljubljana - Trst - Monakovo - Charlotte - Bristol


Prvi dan je trajal okoli 27 ur, kot se spodobi, če potuješ skupaj s Soncem. Vstal sem ob dveh zjutraj in Nina me je prijazno peljala na DM, kjub bolanemu otroku in njenim skrbem in službi. Hvala Nina. Ne vem kdaj sem nazadnje jedel sushi za zajtrk, a to se je namreč zgodilo po tem, ko smo po vzletu iz Trsta pristali na letališču v Monakovem (nekatere arhaične slovenske besede in imena so mi prav všeč). Ja, sushi za zajtrk je bil prava popotnica za 10 ur dolg let do Charlotte in med letom smo se vsi dobro okrepčali. Dan je pač bil ekstremen, zato sem ga na letalu polepšal z ogledom kar štirih filmov, ki mi jih je ponujala tv/tablica pred menoj, pritrjena na sedežu sprednjega soseda. Lincoln, Hitchcock, All You Need is Love in nemški Oh, Boy. Na letališču v Severni Karolini smo se srečali s skupino, ki je letela iz Zagreba, ter Morleyem, voznikom avtobusa, ki nas je nazadnje prevažal že na zadnji turneji po ZDA. Takšen avtobus bi potrebovali tudi v Evropi, stranišče, wi-fi, električne vtičnice, veliko prostora za dolge noge. Peder mi je zapel novo pesem, ki ji je dodal novo kitico, ki jo je napisal na letalu, da ne omenjem demo za "ACH" - uf, meni je zelo všeč. Čimveč ustvarjalnosti s strani nas vseh in novih pesmi za PJ si želim tudi sam. Na poti iz Charlotte, NC do Bristola, VA, smo se za večerjo okrepčali na bencinski črpalki "4 brothers food shop", večer pa zaključili v postelji hotela.

Zjutraj smo se po pričakovanju kar hitro zjutraj zbudili zaradi notranje ure, ki nas je zbudila že okoli 5h, a smo se potrudili vztrajati do 8-9h, ko smo se pri zajtrku pozdravili tudi z Mikeom Martinovichem, ki nam je pomagal organizirati turnejo že prvič, ko smo bili v ZDA. Gospod pri recepciji, me je ustavil in rekel, če sem tisti, ki dela ritme. Lepo, ne? Baje nas je videl na YouTubu, hmm, lepo. In ja, pride na današnji koncert. Potem pa je sledil fitnes s Kristjanom in Blažem, ki si delimo sobo še s Sandro in ja, super se počutim, verjetno me bo malce bolelo, a se je splačalo. Če bo vsak dan tako bom čisto zadovoljen, sploh pa fit in zdrav, vsaj do konca meseca, ko se vrnemo s turneje. Sa, Alex in Usko so že peli pred kamero lokalne televizijske postaje, sedaj pa na prvi koncert v The Paramount Center for the Arts, Bristol, TN. Kje bom pa kosill pa še ne vem, ampak mislim, da je življenje včasih tudi nekaj več kot samo preživetje in mislim, da je ta turneja tudi nekaj več, tako da ... vse dobro in pozdrav v Slovenijo.

03 marec, 2013

V ZDA s PJ


Z eno nogo smo že na novi turneji s Perpetuum Jazzile. Morda med potovanjem celo nastanejo kakšni zapiski. Mislim, da sem že pripravljen na 
vzlet. > http://perpetuumjazzile.si/concerts

04 november, 2012

Nemška turneja 2012



Jutro je in s PJ (Perpetuum Jazzile) se peljemo na avtobusu iz Hamburga proti Wetzlarju, kjer bomo nocoj zaključili prvi del naše nemške turneje. Strniti vsa dobra občutja zadnjih desetih dni v besedi je morda, vsaj z moje strani, težko. Lahko bi rekel, da je bilo vse v najboljšem redu, čeprav sami med seboj vemo, da ni bilo vedno vse popolno in da je ta najdaljši del te turneje test za še daljša potovanja in strnjene koncerte. Sicer pa je odziv občinstva presenetljiv. Skoraj polne dvorane, ki mimogrede niso bile majhne, so gostile enega izmed najbolj hvaležnih publik, kar smo jih doživeli s PJ. Za vsako dvorano in zvok v njej bi Miha in Dare imela veliko za povedati, sploh pa ... velik poklon tehnični ekipi, ki praktično ni zatisnila očesa med premikanji iz mesta do mesta. Resnični napor in odlično opravljeno delo, bravo fantje!

To, da nas natakarica v Dresdenu spozna pri zajtrku, do ljudi, ki nas na bencinski postaji ustavljajo, češ kako dobri smo bili na koncertu v Berlinu, kjer so bili, do prodajalcev, ki spoznata dva od nas v trgovini je tudi poseben poklon in dokaz, da smo odlično spromovirani po Nemčiji. Seveda imajo promotorji še večje načrte, a že to kar se nam zdaj dogaja je odlično. Naš tour manager Andreas / Andy, nas je par peljal tudi na koncert po našem koncertu v Tempodromu v Berlinu (Steve Miller Band), da ne omenjam velike Nuttelle za punce. Ja, res. Razvajanje ...

Po včerajšnjem večeru vem, zakaj so The Beatles uspeli v Hamburgu. Resnično topla publika, ki nas je za vsak naš korak nagradila z velikim aplavzom. Nočem zapostaviti tudi drugih mest in enkratnega občinstva, a v tako zgoščenem času, ti vtisi zadnjega koncerta ostanejo za zajtrk naslednjega dne, če me razumete. Ja, ta duševni zajtrk so zelo podkrepili odlični samopostrežni bifeji v vsakem od hotelu ter v dvoranah, kjer so nas gostili naši promotorji, tako da vsekakor nismo ostjali lačni.

V program smo že pred prvim koncertom vnesli nekaj novitet pri t.i. Beatbox impro točki. Iniciativa, ki je prišla od posameznikov iz skupine, se mi je zdela zelo posrečena in zdaj točka resnično izgleda kot delo skupine ter hkrati ostaja odprta eksperimentalna cona, kjer je vse dovoljeno, pevci pa vnašajo elemente, ki so ustvarjalni, kjer se počutijo doma in kjer lahko počnejo zabavne reči, to kar si želijo, to kar a cappella v bistvu je - zabava. Res sem ponosen, da se to dogaja, da moj včasih kar osamljen solo ni več samo otok sredi jezera, temveč da je celotna dvorana in vsi v njej udeležena v skupni igri. To smo si v bistvu vsi želeli. Vanja odlično vodi to impro ligo, največ dela pa ima verjetno Blaž, ki more instinktivno dodajati bas za vsak nov vskok, ki sledi.

Pjeder nas navaja na tako samostojno delo, da včasih deluje že kot da hoče odditi, da nas dejansko osvobaja, da nas prepušča glasbi sami. Na odru je bil samo v nekaj momentih, morda pri treh pesmih, vsekakor pa komaj čakam nove pesmi, ki jih pripravlja za nas. Imam občutek, da bo nov album, kadarkoli bo že čas zanj, poln avtorskih del, sploh pa mislim, da Peder želi ustvajati in se ne ukvarjati samo z logistiko zasedbe, kar trenutno počne. Se že zelo veselim novitet in avtorkih skladb. Tudi sam pišem aranžma lastne skladbe, ponavadi najraje na avtobusu na PJ potovanjih. Očitno je takrat najboljši fokus. To, da sam delam aranžma svoje pesmi, ki jo bo morda izvajal PJ je res privilegij. Bomo videli čez čas kako in kaj se bo dogajalo z repertoarjem, sem pa prepričan, da ostajamo v širokem spektru žanrov za širše občinstvo in raznovrstne okuse. Zelo sem hvaležen za vse.


27 maj, 2012

Polaroid naredi fotografiji

Pred dnevi nam je na tla iz obešalnika padla polaroid kamera in naredila ta dva posnetka.


23 oktober, 2011

Just type BIGTEN in your promotion code to get 10% discount on every order of my latest book by November 30, 2011. Regular price for hardcover US $54.95, softcover US $15.95, ebook download for Apple® iBooks® US $4.99. If not, you can also preview all 252 pages in it by clicking on image for free. Thank you for your support!