Erik je torej doma, danes je že boljše, a urolog je rekel, da bo drug teden moral na eno mini operacijo, kjer mu bojo z manjšo narkozo odstranili zaraščeno kožico z glavice in očistili infekt, ki je postal pod njo. Uf, kakšni detajli, oprosti Erik, sej se že skoz sprašujem o etiki tega izpostavljanja privatnega v javnem. Pa sej bo kmalu ledena doba in si bomo z računalniki samo še ogrevali prostore. Tako sem včeraj bil z Erikom cel dan skupaj in bilo je lepo, nič kaj preveč ga ni bolelo in igrala sva se namizne igre. Pri igri Spomin je neverjetno spreten in zdaj vem, zakaj ima v vrtcu znak slona, ker ima slonji spomin. Neverjeten je. Zapomni si vsak detajl in ima super občutek za abstraktno razmišljanje. Večer smo si popestrili s koncertom vokalne skupine BIT v mali dvorani Slovenske filharmonije. Erik in Nina sta na moje začudenje zdržala ves prvi del! Dobro za Erikovo disciplino, potrpljenje, kulturo poslušanja in vse kar sodi zraven.
Danes smo šli na pregled k že omenjenemu urologu v Klinični center, potem pa k naši zdravnici Dragoševi. Kasneje sem šel na banko, da zvem kaj je za en honorar prišel na moj račun in mi niso znali pomagat (kakšna banka), potem sem se pomnil in šel na Davčno upravo urejat za normirane stroške za leto 2007 v sobo 221. Zgleda, da bom zopet posloval z možnostjo priznanja 40% normiranih stroškov. Jupi! Ko sem to uredil, sem ugotovil, da morem it še na Miklošičevo na ZZZS in tam so me iz sobe 36 napotili v sobo 43, kjer sem vprašal kako je z bolniško v mojem primeru, ko imam status samostojnega kulturnega delavca, ker pač do zdej nisem tega izkoriščal. Pa so mi vse razložili, zato sem šel nazaj k Erikovi pediatrinji in uredil bolniški list zase in za Nino (so mi napačno izpisali list, bo treba še enkrat it), potem pa z njim na davčno upravo v sobo 221, kjer so mi zadaj napisali koliko sem lani zaslužil in potem sem s tistim listom zopet šel na Miklošičevo, na prednji list napisal številko mojega računa in ko je gospa prišla z malice al'nevemkje, potem sem ji to oddal. Seveda ni bilo vse vredu, ker sem lani bil za polovičko zaposlen v galeriji v SG-ju, zato sem moral od doma narediti sken dohodninske napovedi in to poslat gospe v sobo 43 na ZZZS-ju. Upam, da je zdej to to. Sej ni bilo tako hudo danes, sam cel dan ti gre, bi mi lahko dali nadomestilo za bolniško + en dan za birokracijo. To bi si Švicarji ziher spomnili, če se že niso, pedantneži. Nina, ki ima švicarsko državljanstvo, je dobila pred dnevi list na katerem Švicarski konzulat svari švicarske državljane pred možnostjo velikega potresa v Ljubljani in na širšem območju zahodne Slovenije. Tam je vse pisalo kako se pripravit itd. Pa smo si kupili vodo in baterijo, zdej si moremo še kakšne dekce prirpravit, ko bo zima, ker nikoli ne veš. Pač, švicarski sindrom nas je prijel, ker če oni pravijo, potem bo pa že držalo.
Erik je torej doma, danes je že boljše, a urolog je rekel, da bo drug teden moral na eno mini operacijo, kjer mu bojo z manjšo narkozo odstranili zaraščeno kožico z glavice in očistili infekt, ki je postal pod njo. Uf, kakšni detajli, oprosti Erik, sej se že skoz sprašujem o etiki tega izpostavljanja privatnega v javnem. Pa sej bo kmalu ledena doba in si bomo z računalniki samo še ogrevali prostore. Tako sem včeraj bil z Erikom cel dan skupaj in bilo je lepo, nič kaj preveč ga ni bolelo in igrala sva se namizne igre. Pri igri Spomin je neverjetno spreten in zdaj vem, zakaj ima v vrtcu znak slona, ker ima slonji spomin. Neverjeten je. Zapomni si vsak detajl in ima super občutek za abstraktno razmišljanje. Večer smo si popestrili s koncertom vokalne skupine BIT v mali dvorani Slovenske filharmonije. Erik in Nina sta na moje začudenje zdržala ves prvi del! Dobro za Erikovo disciplino, potrpljenje, kulturo poslušanja in vse kar sodi zraven.
Danes smo šli na pregled k že omenjenemu urologu v Klinični center, potem pa k naši zdravnici Dragoševi. Kasneje sem šel na banko, da zvem kaj je za en honorar prišel na moj račun in mi niso znali pomagat (kakšna banka), potem sem se pomnil in šel na Davčno upravo urejat za normirane stroške za leto 2007 v sobo 221. Zgleda, da bom zopet posloval z možnostjo priznanja 40% normiranih stroškov. Jupi! Ko sem to uredil, sem ugotovil, da morem it še na Miklošičevo na ZZZS in tam so me iz sobe 36 napotili v sobo 43, kjer sem vprašal kako je z bolniško v mojem primeru, ko imam status samostojnega kulturnega delavca, ker pač do zdej nisem tega izkoriščal. Pa so mi vse razložili, zato sem šel nazaj k Erikovi pediatrinji in uredil bolniški list zase in za Nino (so mi napačno izpisali list, bo treba še enkrat it), potem pa z njim na davčno upravo v sobo 221, kjer so mi zadaj napisali koliko sem lani zaslužil in potem sem s tistim listom zopet šel na Miklošičevo, na prednji list napisal številko mojega računa in ko je gospa prišla z malice al'nevemkje, potem sem ji to oddal. Seveda ni bilo vse vredu, ker sem lani bil za polovičko zaposlen v galeriji v SG-ju, zato sem moral od doma narediti sken dohodninske napovedi in to poslat gospe v sobo 43 na ZZZS-ju. Upam, da je zdej to to. Sej ni bilo tako hudo danes, sam cel dan ti gre, bi mi lahko dali nadomestilo za bolniško + en dan za birokracijo. To bi si Švicarji ziher spomnili, če se že niso, pedantneži. Nina, ki ima švicarsko državljanstvo, je dobila pred dnevi list na katerem Švicarski konzulat svari švicarske državljane pred možnostjo velikega potresa v Ljubljani in na širšem območju zahodne Slovenije. Tam je vse pisalo kako se pripravit itd. Pa smo si kupili vodo in baterijo, zdej si moremo še kakšne dekce prirpravit, ko bo zima, ker nikoli ne veš. Pač, švicarski sindrom nas je prijel, ker če oni pravijo, potem bo pa že držalo.
Komentarji