Nova slika - Second Life, Sim City Josef

Nova slika je nastala preko drevesa, ki sem ga začel risati (poglej sem), saj je sin Erik izkoristil mojo dolgo slikarsko abstinenco in me prisilil, da zopet načneva skupno platno. Slika pravzaprav temelji na risbi Josef Frizla (poglej sem), ki sem jo naredil pred nekaj dnevi. Ker so v novogoriški Mestni galeriji hoteli narediti razstavo ob njihovi 10. obletnici tudi z novimi deli ustvarjalcev, ki smo vključeni v njihovo stalno zbirko, sem uporabil to platno, kot svoj prispevek k dogodku, ki se bo kmalu zgodil v Novi Gorici. Res pa je tudi, da z Erikom že nekaj časa slikava skupaj, tako da je to trenutno to kar počnem. Mnogi se sprašujejo zakaj delam skupaj s triletnim sinom in v povezavi z Josef Frizlom lahko to zveni kot zelo nelagodna tema in meji na izkoriščanje, pa to seveda ni. Erik je moj sin in z ženo Nino smo v kuhinji e od njegovega rojstva imeli na steni veliko belo platno, na katerem so se kopičili zapiski čečkarije in tako se je začela ta igra, ki kar traja in je v bistvu igra, ki jo jaz kot avtor kontroliram, torej odločam kdaj bo konec in kdaj se slika konča. Seveda je proces tudi pomemben in s tem lahko za nekatere kritike in gledalce sporočam na pereče družbene probleme izkoriščanja otrok, po najbolj osebni plati pa gre pri najinem slikarskem procesu predvsem za dopuščanje drugačenga Erikovega pogleda na podobo, na bolj lagodno ustvarjanje z njegove strani, na liberalnost in dostopnost do slikarstva-ustvarjanja, dopuščanja dialoga tudi skozi za nekatere stvari, ki naj bi bile samo moje, kot je veliko platno. V bistvu gre za druženje mojega profesionalnega časa s privatnim, in se ne nujno fokusira na lastno prakso, temveč dopuščam v svojem domačem okolju skupnega ateljeja popuščati sponam in pritiskom samostojne prakse, ki išče zmeraj perfekcijo in napredek, v iskanju popuščanja in demokratizacije do Erikove druačne predstave. Mislim, da vedno najdeva dialog skozi njegovo spontanost in racionalizacijo moje poteze.