Naredil sem risbo z naslovom Sim City Second Life Josef. Risba je narejena s svinčniki. Kako je motiv drevesa lahko spodrinil ta maniak, me tudi čudi ("Ich bin kein monster"), po drugi strani pa ne morem zanikati tega medijskega poplavljanja s to res šokantno novico. Res pa je, da je obravnavanje ugrabitev in pedofilije bila aktualna v moji zadnji postavitvi, lansko leto v Ganes Pratt v Ljubljani. To prepletanje privatnih občutkov tik pred porodom drugega otroka in skupnih sodelovanj v sliki s sinom Erikom, kjer je popuščal moj racionalizem ali pa se je združil z njegovim prvinskim odnosom do barve in poteze, se z neko težo zunanjega sveta, medijskih vplivov, ki niso nikoli pretirano nedolžni, verjetno bolj kaže v zadnjih razmišljanjih v risbah, ki so pisane z besedami. Pisanje besed z roko je samo po sebi postalo že mukotrpno dejanje v praksi sodobne družbe, saj so tipkovnica, maili in telefonska kratka sporočila namesto klasičnega pisma, risalna digitalna tablica, digitalni podpisi tisti pripomočki, ki izpodrivajo uporabo klasičnih barv, pisal, neposredne človeške risbe. Je pa proces zanimiv, saj se pri ustvarjanju, kjer se išče določena podoba, vrinjena tudi druga dimenzija pisanja, podzavestno razmišljanje o kontekstu podobe, o vsebini, o besednih zvezah, ki so posredno ali neposredno vezane na dojemanje upodobljenega predmeta ali osebe, dogodka. Tako se je pri prvih delih v tej maniri pojavil izraz "copy paste" (
poglej to serijo, kasneje v prizoru velikega avtomobila na steni izraz "gremo na morje" (
poglej to serijo). Jasno pa je, da prvotna ideja neke besedne zveze in povezava z motivom v procesu dela in iskanja svetlobnih vrednosti napreduje v asociacije in nekakšen tok misli (tam kjer bolj močno pritisnem pri risanju je seveda bolj temno, tam kjer manj je svetleje). Pri zadnji risbi je tako bila osnova beseda "Second Life", kot ime znanega virtualnega modela, svet srečevanja in praktično simulacije vseh aktivnosti ljudi na internetu. "Second life" je torej v primeru Josefa Frizla, ki je ustvajal svojo resnično družino s svojo hčerko v podzemnih prostorih svojega resničnega doma dokaj primerno za pripovedovanje neke dobe, za nekakšno impresijo časa, za nekakšna protiutež virtualnim svetovom. To, da je imel hčerko in otroke zaprte v kleti je dejansko res! Besede, ki so se tako uporabljale za transformiranje te podobe si lahko ogledate in preberete če kliknete na zgornjo reprodukcijo. Ja Sim City je ena izmed besednih zvez (znana prvoosebna simulacija, računalniška igrica) je tranformirala v Sin City (znan film). V glavnem se v risbi pojavi tudi Frizlova izjava: "Ich bin kein monster". Skratka, nekaj delam, morda tudi nadaljujem.
Naredil sem risbo z naslovom Sim City Second Life Josef. Risba je narejena s svinčniki. Kako je motiv drevesa lahko spodrinil ta maniak, me tudi čudi ("Ich bin kein monster"), po drugi strani pa ne morem zanikati tega medijskega poplavljanja s to res šokantno novico. Res pa je, da je obravnavanje ugrabitev in pedofilije bila aktualna v moji zadnji postavitvi, lansko leto v Ganes Pratt v Ljubljani. To prepletanje privatnih občutkov tik pred porodom drugega otroka in skupnih sodelovanj v sliki s sinom Erikom, kjer je popuščal moj racionalizem ali pa se je združil z njegovim prvinskim odnosom do barve in poteze, se z neko težo zunanjega sveta, medijskih vplivov, ki niso nikoli pretirano nedolžni, verjetno bolj kaže v zadnjih razmišljanjih v risbah, ki so pisane z besedami. Pisanje besed z roko je samo po sebi postalo že mukotrpno dejanje v praksi sodobne družbe, saj so tipkovnica, maili in telefonska kratka sporočila namesto klasičnega pisma, risalna digitalna tablica, digitalni podpisi tisti pripomočki, ki izpodrivajo uporabo klasičnih barv, pisal, neposredne človeške risbe. Je pa proces zanimiv, saj se pri ustvarjanju, kjer se išče določena podoba, vrinjena tudi druga dimenzija pisanja, podzavestno razmišljanje o kontekstu podobe, o vsebini, o besednih zvezah, ki so posredno ali neposredno vezane na dojemanje upodobljenega predmeta ali osebe, dogodka. Tako se je pri prvih delih v tej maniri pojavil izraz "copy paste" (poglej to serijo, kasneje v prizoru velikega avtomobila na steni izraz "gremo na morje" (poglej to serijo). Jasno pa je, da prvotna ideja neke besedne zveze in povezava z motivom v procesu dela in iskanja svetlobnih vrednosti napreduje v asociacije in nekakšen tok misli (tam kjer bolj močno pritisnem pri risanju je seveda bolj temno, tam kjer manj je svetleje). Pri zadnji risbi je tako bila osnova beseda "Second Life", kot ime znanega virtualnega modela, svet srečevanja in praktično simulacije vseh aktivnosti ljudi na internetu. "Second life" je torej v primeru Josefa Frizla, ki je ustvajal svojo resnično družino s svojo hčerko v podzemnih prostorih svojega resničnega doma dokaj primerno za pripovedovanje neke dobe, za nekakšno impresijo časa, za nekakšna protiutež virtualnim svetovom. To, da je imel hčerko in otroke zaprte v kleti je dejansko res! Besede, ki so se tako uporabljale za transformiranje te podobe si lahko ogledate in preberete če kliknete na zgornjo reprodukcijo. Ja Sim City je ena izmed besednih zvez (znana prvoosebna simulacija, računalniška igrica) je tranformirala v Sin City (znan film). V glavnem se v risbi pojavi tudi Frizlova izjava: "Ich bin kein monster". Skratka, nekaj delam, morda tudi nadaljujem.
Komentarji