Dresden

Zadnji teden je bil hektičen in furijast, kot še nobeden do sedaj. Drugič, ko bom odšel na pot za dlje časa vidim enostavnejšo rešitev. Nobenemu ne bom namignil, da odpotujem, pa bo takoj bolje, imel bom več časa a pakiranje prtljage, doma ne bom pozabil tako pomembnih reči, kot so trenerka in ne bom šel na pot tako zelo nepripravljen in nervozen, kot sem to storil sedaj. Sicer smo šli takoj po oddaji projekta Kralj, ki se vleče že vrsto let, na pošto (in mojem paikranju) v Slovenj Gradec, kjer sem šel spat ob 18h in spal do 3h zjutraj, potem pa na pot. Ne vem če sem že omenil, da sem za mesec dni, preko razpisa Ministrstva za kulturo RS, dobil na uporabo bivalni atelje v Berlinu. Uradno sem dobil tudi dovoljenje, da se v tem ateljeju pridruži tudi moja družina. To smo planirali že pred Karinin rojstvom in to se je celo uresničilo. Vsi me sprašujejo o mojih projektih v Berlinu, a mislim, da je največji projekt ta trenutek moja družina, saj smo letos resnično malo bili skupaj. Mislim, da bo to najboljše darilo, ki ga bomo skupaj izkoristili.

Hvala Darja, da si nas gostila pri sebi v Dresdenu, kjer smo si v Hygienische museum ogledali Kinder museum, kar je sicer popolnoma drugače kot Gerhard Richter, a vsako naključje prinese kaj zanimivega. Drug dan smo odrinili v Berlin.